Barbara Pešut

Fuck uživam ko pišem.

GOLO JEBANJE

EVA PACHER: JEBOPISI, Založba Primus, 2018

V sodobni slovenski prozi je nemalo erotičnih preigravanj, preskokov, otipavanj, ovohavanj, lizanja, mazanja s slino in veliko manj neposrednega fukarjenja, uriniranja, sadomazohističnih praks in pornografije, te skorajda ni. Izjemi sta zagotovo Peter Mlakar in Eva Pacher, slednja se je uveljavila že s svojim prvencem Čudoviti klon, ki je marsikaterega bralca že spravil na kolena ali na hrbet.

Eva Pacher se tokrat predstavlja s knjigo kratkih zgodb s pomenljivim naslovom Jebopisi, verižico perverznih in za nekoliko bolj konservativnega bralca sprevrženih zapisov, ki nas popeljejo v širni svet seksa, scalnice in sodomije, po mojem gre za najbolj radikalno erotično pisavo v sodobni slovenski književnosti in nemara za eno najbolj neposrednih erotičnih pisav v sodobni prozi nasploh. Nemara bo veliko ljudi, ki bodo prijeli to knjigo, Jebopise hitro odložilo, a ne dvomim, da ne bo malo tistih, ki bodo v perverznih zaklinjanjih Eve Pacher znali tudi uživati. Pisateljica se ne boji izreči prav ničesar, vse zapisuje z lahkoto, tudi ko ji prihaja s psom, vse je videti neprisiljeno in doživeto, čeprav se zna kdo spotakniti ob shematičnost, a to je pač pisanje žanrske literature. Zgodbe so speljane fabulativno vešče in nič kaj zapleteno, tukaj ni nobene tavtologije ali turbulenc, ki bi skrivale ali zakrivale željo po goli erotiki, ni literariziranja, ne glede na to ali gre za pederastijo, sodomijo ali klasičen fuk, čeprav je pri Evi Pacher bolj malo klasičnega, kaj šele misijonarskega položaja. Ta fukarija je nedvomno svoja in pristna, čeprav gre nemara za imaginaren svet, a tega ni brez kanca empirije, brez nje nikoli ne moremo vstopiti vanj.

Potovanja po različnih krajih sveta dajo zgodbam dodano vrednost, saj avtorica nedvomno hoče povedati, da je seksualno doma povsod in najprej, da smo danes vse preveč zavrti in obsedeni z biznisom, da je premalo telesa in preveč nakladanja, da fukamo malo ali nič in se gremo veliko ali preveč hlapce.

Hlapec si lahko le v seksu, le takrat je sodobni lakaj lahko enakopraven gospodarju, čeprav je gospodar lahko tudi pes ali kaka druga žival, kdo je kje videl in slišal, da sta lahko užitka deležna oba, hlapec in gospodar? V Jebopisih zanesljivo uživata oba.

Eva Pacher je napisala knjigo, ki jo je nujno prebrati, saj je v svojem žanru napisana presežno, natančno in filigransko, beseda da besedo, fuk da fuk, bedak pa naj koplje jamo sam sebi vse življenje. Kdor ne fuka in kdor ni fukal pač nič živel. To so Jebopisi.

Jurij Hudolin
barbara pešut jebopisi
JEBOPISI, 2018